PRIMOŽ KRAŠNA

Ne obstajam! je večletni fotografski projekt mariborskega umetnika striparja in fotografa Primoža Krašne, ki fotografijo v svojih delih povezuje z drugimi likovnimi področji, predvsem risbo. Projekt sestavlja več fotografskih ciklov in je zasnovan kot potujoča razstava.

Z izbranimi fotografijami, nadgrajenimi z digitalno risbo, Primož Krašna vstopa v svet minljivosti in pozabe. Minljivost lahko zaznamo v avtorjevih delih v večih vidikih. Prvi vidik predstavlja ujeti minljivost opazovanega, zapisati, ohraniti za prihodnje rodove. Drugi vidik govori o iskanju sožitja z minljivostjo in entropijo sveta, kjer se prepletata nihilizem na eni strani in volja do življenja na drugi. Kot tretji vidik lahko vidimo minljivost, ki izhaja iz medija digitalne fotografije, katere izhodišče je v sodobnem času največkrat nematerialen digitalni zapis v poplavi objavljenih fotografij na spletu. Primož Krašna nadgrajuje fotografsko izhodišče, hipni zapis, zamrznjen v prostoru in času, z črtno risbo. Osebe in predmeti izrisani z belo črtno risbo na temnejši podlagi deluje kot duhovi ali prikazni. Spominjajo na osebe, ki so nekdaj živele, a zdaj jih več ni. S svojo izpraznjenostjo in neživljenjskostjo opozarjajo na stalne spremembe in bežnost časa v katerem živimo. Iz teh predpostavk izhaja tudi naslov razstave; »Ne obstajam!«.

​

Jedro razstave tvorijo štirje med seboj ločeni a idejno povezani fotografski cikli. Cikel fotografij z naslovom S svojimi sencami (With my shadows), ki je nastal v letu 2016, izhaja iz avtorjeve osebne izkušnje življenja z bipolarno motnjo. Dela govorijo o strahovih, nemoči in uničujočih čustvenih nihanjih. Temačne digitalne fotografske podobe dopolnjuje bela črtna risba, ki s svojim izpraznjenim zapisom simbolizira minljivost. Osnovni koncept cikla se odslikava tudi v naslovih fotografij kot so na primer Kje je sonce? ali Tujec. V letu 2017 je nastal cikel fotografij z naslovom Cesarstvo umazanije (Empire of Dirt). Povod za nastanek fotografskega cikla je avtorjeva izkušnja z begunsko krizo in razmišljanjem o lastni vlogi očeta v družini. Fotografije gozda predstavljajo avtorju izhodiščno praznino v katere umešča premišljeno oblikovane podobe samega sebe, družinskih članov in vsakdanjih predmetov. Bele črtne risbe zapolnjujejo gozdne prostore kot prividi ali spomini, kot nekaj kar ne obstaja več.  A boš za vedno moj? (Will you be mine forever?) je tretji izmed fotografskih ciklov nastal v letu 2019. V tem ciklu Primož Krašna posega v polje partnerskega odnosa, v polje vzajemne naklonjenosti a tudi polje prevar, nasilja in odtujenosti. Risbe na fotografijah, poročne fotografije parov, lebdijo na barvni zrnati površini, ki je izhaja iz povečav detajlov erotičnih fotografij iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Avtor spolnost prikaže kot podstat odnosov, ki se kaže v raznolikih oblikah kot so nežno ljubeča vzajemnost, nezmožnost stika ali v prevratna spolna deviacija. Četrti cikel fotografij z naslovom 150 metrov ki je nastal v letu 2020 govori o izkušnji ki jo je avtor doživel ob poškodbi njegove žene, ki si je poškodovala koleno na sprehodu s psom. Krike na pomoč so mimoidoči prezrli. Zaradi poškodbe je morala plaziti 15O metrov do najbližje ceste, kjer ji je ustavil voznik. Cikel šestih fotografij govori o človeku kot individuumu, njegovi vpetosti v skupnost ter njegovi ranljivosti in minljivosti.